Ostani kod kuće, ostani doma! - Irena Beleškovska

Irena Beleškovska, diplomiran filolog po makedonska kniževnost i južnoslovenski kniževnosti i španski jazik.

Živeam i rabotam vo Kriva Palanka, Republika Severna Makedonija. kako novinar, dopisnik na Makedonskata informativna agencija MIA, sportski rabotnik sum vo semejniot košarkarski klub "Kriva Palanka", trener i menadžer i poetesa,

Оbjavuvala pesni vo različni poetski spisanija, kako revijata "Branuvanja" vo izdanie na organizatorot na "Struški večeri na poezijata", brojni poetski manifestacii, a vo januari godinava ja izdadov mojata prva stihozbirka "Topli odroni", vo izdanie na izdavačkata kuќa"Feniks", Skopje.

Aktiven člen sum na klubot na poeti i čitateli "Kalin" pri bibliotekata Kočo Racin vo Nacionalna ustanova Centar za kultura Kriva Palanka.

KALEMENJE

Goltki kafe, red podgoltnati prekori.

Prazen son, neizodeni čekori.

Mesečko trapav zad ridot skršna

nakalemiv prolet na ledot što krcna.

Od gluždovi goli na rosna treva,

podvieni perčinja svilenkasta kosa,

kallivi deca što kamčinja nosat,

od izѕidani sništa i detska vreva.

Nakalemiv ljubov na karpesti gradi.

Od solzi gorki, dopiri žedni,

simit vrel, vozdiška tivka,

krik na vrabec vo zima što dživka,

od oroseni čela i usni medni.

Nakalemiv leto na viulici snežni.

Od zrak radost v oči detski,

opieni noќi, baknež k’o  svila,

den vo koj sum „moja mila“,

od oboeni želbi i ulici belosvetski.

Zasadiv srede poroj, naleav so ljubov.

Prezirot e ponor- životot e ubav.

Saldostrasno miluvam so pogled i dlanki,

niz veterot kriknuvam, izbleduvam na duša damki.

Razjareno vjasam, premostuvam dni,

niz životot itam, ostvaruvam na duša sni.

Ne plaši se, sledi me i ti!

ČESNOST

Lesno pajažinata ќe ja izbrišeš.

Polesno prav ќe odduvaš,

ќe poleeš sjajnost na zborovite.

Ќe laskaš,

ќe si go pregrizeš jazikot...

Najlesno ќe izlažeš.

Teško pravdinata ќe ja isteraš,

poteško ќe ja dokažeš vistinata,

svetlina da vidi

dobrata misla,

da pokažeš i prilika

da vidiš...

Najteško ќe iskažeš sè

što ima težina,

što nosi vedrina,

što te čini vreden.

Oti vreme e na hipokrizija,

a ti si praveden.

SAMOTNIK

Povtorno sam

i pak ničij si denes,

nè porazličen od včera,

nitu poinakov od utre.

Odiš niz tolpata,

živeeš vo vrevata,

kraj site si štom treba

i pak ničij sopatnik,

drugar čij si – se prašuvaš!

Koj te pokani,

koja te pogali,

komu mu trebaš?

Povtorno sam se budiš

                                       i zaspivaš,

izgrejsonce i zalez gledaš.

Od nikogo ne begaš,

no nikoj ѝ ne ti doaѓa.